ZAVORE: ZAKAJ VČASIH CVILIJO IN TRESEJO?
Večna tema, o kateri sprašujejo vozniki – zakaj zavore po menjavi cvilijo ali tresejo,
saj je bilo pred tem vse v redu? Kaj je šlo narobe in ali je to normalno?
Tresenja ali hrupa v nobenem primeru ne gre označevati za normalna, še posebej če je do takšne spremembe prišlo po zamenjavi (na primer) tovarniškega kompleta diskov in ploščic iz 'prve vgradnje'. Ta težava vpliva tako na sprednje kot na zadnje zavore, bodisi na delovanje diska bodisi bobna. Gotovo po začetku cviljenja začnemo dobivati dobronamerne nasvete prijateljev in znancev, ki z nami delijo tudi svoje strahove. Skupaj z nami se sprašujejo: kaj smo vgradili, je kakovost delov zadovoljiva, kje se je mojster zmotil ...? Razne 'diagnoze' o kakovosti materialov in dobrih ter slabih proizvajalcih so postale že urbane legende, resnica pa je le ena in zelo preprosta. V tem članku jo bomo poskušali čim bolje razložiti, za primer pa bomo vzeli sprednje zavore s koluti in ploščicami. Vendar vse, kar bomo povedali v nadaljevanju, prav tako velja za tehnologijo zadnjih zavor, pa naj so kolutne ali bobnaste.
Ali je popolno prileganje mogoče?
Pri zaviranju, ki je rezultat trenja med fiksnimi ploščicami in hitro vrtečim se jeklenim diskom, prihaja do visokih temperatur, obrabe materiala na ploščici, sčasoma pa tudi samega koluta. Da bi bila zavorna sila popolna in da ti materiali v stiku ne bi razvili previsoke temperature, povzročali tresljajev in hrupa (cviljenja), se morajo čim bolj natančno prilegati drug drugemu. To je vsa skrivnost, saj takoj, ko njihov stik ni enakomeren ali je pod kotom, če površine diskov ali ploščic niso ravne, pride do hrupa in tresljajev. Takoj ko se materiala ploščice in diska dotakneta, pride do trenja in posledično visoke temperature. Močnejši kot je pritisk ploščic na disk, večje je trenje. To dvigne temperaturo in postopek se nadaljuje, dokler sila ni dovolj močna, da disk popolnoma ustavi.
Temperatura, ki nastane ob zaviranju, lahko v trenutku doseže več kot 500 °C (!) in v skrajnih primerih lahko disk zaradi zaviranja celo zažari. Takšno nenadno segrevanje in nato ohlajanje delujeta na material diska in ploščic. Povsem logično, zato je pomembno, da se ploščica in disk stikata po celotni površini. V nasprotnem primeru se na disku pojavijo koncentrične sledi, kar vodi do deformacije materiala. Disk postane neenakomeren in valovit, kar pri zaviranju povzroča vibracije.
Neželeno naravno kaljenje
Samo predstavljajte si, če voda s ceste brizgne na tako segret disk. Vroča ploščica in disk se z vsemi deformacijami naglo ohladita in nadaljnje deformacije so neizogibne. Dodatno težavo ustvarjajo ploščice, ki se neenakomerno obrabljajo in se ob prvem pritisku diska dotaknejo le z majhno površino, na katero delujeta velika sila in trenje. Zaradi tega nastanejo resonančni visokofrekvenčni zvoki in zato zavore cvilijo. Čeprav materiali, iz katerih so izdelani diski in ploščice, prenesejo ekstremne temperature in trenja, imajo tudi svoje meje. Temperatura se zaradi pritiska ploščic na disk ob prileganju po celotni površini dvigne na 500 °C. Ali si predstavljate, kako se dvigne, če je kontaktna površina manjša? V takšnih primerih se materiali preprosto sežgejo, tako da se material za ploščice bodisi drobi ali pa se tako spremeni, da ne more več opravljati svoje funkcije. Tudi pri pravilni namestitvi prihaja do rahlih vibracij in generiranja zvoka, ki pa se zaradi povečane površine stika v trenutku razblini in preide v frekvenčni spekter, ki ga ne slišimo. Tudi vibracije se umirijo.
Kako pogosto je kriv material?
Glede na namen so na voljo različni materiali in trdote ploščic, zato velja vgraditi natanko tisto, kar je proizvajalec namenil vašemu vozilu. Današnji proizvodni sistem je pri vseh proizvajalcih diskov in ploščic avtomatiziran, s stalnim nadzorom materiala in končnih izdelkov. Napake v materialu ali izdelku, ki jih pogosto skušamo kriviti za tresenje in škripanje, so res zanemarljive. Po analizi tovrstnih pritožb se je izkazalo, da je v več kot 90 odstotkih krivda za težave drugje, zato bomo to nekoliko pojasnili. Da bi med diskom in ploščico dosegli enakomeren stik, položaj ploščic v čeljustih ni fiksen, ampak ima določeno toleranco pri načinu montaže kakor tudi čeljust sama. Ploščice okoli diska, ki se vrti na fiksni osi, malo 'plavajo'. Zato se čeljusti lažje prilegajo disku in prilagodijo oprijem ploščic po celotni površini. V ta namen, pa tudi za zvočno stabilizacijo, so nanje nameščene izolacijske plošče, nalepke..., kar otežuje prenos neželene visoke temperature na druge dele vzmetenja, zagotavlja pa tudi njihovo pravilno in prosto gibanje v čeljustih. Prav tako se mora disk med montažo prilegati ravni površini, sklop kolesnega ležaja in nosilec diska (po domače 'pesto') pa ne smeta imeti nikakršne tolerance.
Kje se pri montaži pojavijo težave?
Žal se velik del težav pojavi, ko pri montaži nehote preskočimo določene faze obdelave ali nadzora. Posledica tega je slaba namestitev diska ali ploščic. Preveč strojne masti na sedežu diska lahko povzroči neenakomerno naleganje in s tem vibriranje. Prav tako bi po zaključeni montaži morali z merilno napravo preveriti, če se disk enakomerno vrti. Pri sestavljanju ploščic obvezno zamenjajte vse dele, ki so priloženi novim ploščicam, in vse dele čeljusti temeljito očistite. Ploščice so izpostavljene umazaniji in če jih položimo na neočiščene površine, se hitro zgodi, da se ne obnesejo dobro. Pravilna namestitev in nadzor vseh površin ter preverjanje vrtenja so predpogoj za pravilno delovanje zavor. Žal se ravno v izpuščenih fazah pravilne montaže skriva večina težav, ki kasneje povzroči škripanje in tresenje. Montaža ploščic na že uporabljene diske je popolnoma ustrezna, saj so navadno manj obrabljeni kot ploščice. Toda to je mogoče le v primeru, če so še dovolj dobri – niso preveč obrabljeni in nimajo neravnin, ki bi kazale na okvaro že pred zamenjavo ploščic. V preteklosti so diske pogosteje stružili – njihovo površino izravnali na stružnici. Tudi to lahko storimo, če diski niso preveč izrabljeni. Stanjšan disk zaradi pomanjkanja materiala ne zdrži več visokih temperatur, ne glede na to, kako dobro ga obdelamo. Danes so cene novih diskov tako ugodne, da se v rabljen disk ne splača preveč vlagati. Montaža starih ploščic na nov disk nima smisla, saj je najbolje, da nove ploščice prilagodimo novemu disku in potem smo prepričani v pravilno delovanje zavor.
Članek je bil objavljen v Bartog INFO številka 3 - Poletje 2022. Revijo lahko prelistate TUKAJ.